Zemljevid - Kutaisi (Kalaki Kutaisi)

Kutaisi (/ kuːˈtaɪsiː /, ქუთაისი [kʰutʰɑisi]) je tretje najbolj naseljeno mesto v Gruziji, tradicionalno, drugo po pomembnosti, po glavnem mestu Tbilisiju. Je 221 kilometrov zahodno od Tbilisija ob reki Rioni in je glavno mesto zahodne regije Imereti. Zgodovinsko je bilo eno večjih mest Gruzije, v srednjem veku je bilo glavno mesto Kraljevine Gruzije in pozneje glavno mesto kraljestva Imereti. Kutaisi je bil od oktobra 2012 do decembra 2018 sedež gruzijskega parlamenta kot prizadevanje za decentralizacijo gruzijske vlade.

Kutaisi je bil glavno mesto starodavnega kraljestva Kolhida. Arheološki dokazi kažejo, da je mesto v 6. do 5. stoletju pred našim štetjem delovalo kot glavno mesto kraljestva Kolhide. Verjame se, da je v Argonautici, grški epski pesnitvi o Jazonu in Argonavtih in njihovi poti v Kolhido, avtor Apolonij Rodoški smatral Kutaisi za končno postajo in tudi rezidenco kralja Ejeta.

Kasneje je bilo glavno mesto kraljestva Lazica, dokler ga na kratko niso zasedli Arabci. Arabski vpad v zahodno Gruzijo so Abhazijci skupaj z lazijskimi in iberskimi zavezniki leta 736 zavrnili. Do leta 786 je Leon II. Abhazijski dosegel popolno neodvisnost od Bizanca in prestolnico prenesel v Kutaisi ter tako združil Lazico in Abasgijo prek dinastične zveze. Slednja je vodila poenotenje gruzijske monarhije v 11. stoletju.

Od leta 1008 do 1122 je Kutaisi služil kot glavno mesto združenega kraljestva Gruzije, od 15. stoletja do leta 1810 pa je bilo glavno mesto Imeretskega kraljestva. Leta 1508 je mesto osvojil Selim I., ki je bil sin Bajazida II., sultana Osmanskega cesarstva.

V 17. stoletju so imeretski kralji pogosto prosili Rusko cesarstvo, naj jim pomagajo v boju za neodvisnost od Osmanov. Vsi ti pozivi so bili prezrti, saj Rusija ni hotela pokvariti odnosov s Turčijo. Šele leta 1768 je vlada Katarine Velike poslala čete generala Gottlieba Heinricha Totlebena, da so se pridružile silam kralja Heraklija II. Gruzijskega, ki so upale z rusko pomočjo osvojiti osmanske južne gruzijske dežele. Totleben je pomagal kralju Salomonu I. Imeretskem, da je 6. avgusta 1770 obnovil prestolnico Kutaisi.

Nazadnje so se rusko-turške vojne leta 1810 končale z aneksijo Imeretskega kraljestva k Ruskemu cesarstvu. Mesto je bilo glavno mesto governorata Kutais, ki je obsegal večji del zahodne Gruzije. Marca 1879 je bilo mesto prizorišče sojenja krvne klevete, ki je pritegnila pozornost po vsej Rusiji; deset obtoženih Judov je bilo oproščenih.

Kutaisi je bil glavno industrijsko središče pred neodvisnostjo Gruzije 9. aprila 1991. Neodvisnosti je sledil gospodarski zlom države, zato so morali številni prebivalci Kutaisija delati v tujini. Med ostalo populacijo prevladuje drobna trgovina.

Leta 2011 je Miheil Sakašvili, predsednik Gruzije, podpisal ustavni predlog spremembe, ki je parlament prestavil v Kutaisi. 26. maja 2012 je Sakašvili otvoril novo stavbo parlamenta v Kutaisiju. To je bilo storjeno v prizadevanju za decentralizacijo oblasti in preusmeritev političnega nadzora bližje Abhazije, čeprav je bila kritizirana kot marginalizacija zakonodajne oblasti, pa tudi potrebnega rušenje sovjetskega vojnega spomenika na lokaciji nove stavbe.